APDEJT.si

Predsednik ukrajinskega parlamenta (Verhovna Rada) Ruslan Stefanchuk je v telefonskem pogovoru povabil predsednika Predstavniškega doma ameriškega kongresa Mikea Johnsona na obisk v Kijev. Povabilo sledi nadaljevanju diplomatskih prizadevanj Ukrajine za krepitev podpore s strani ključnih zaveznikov v času vojne z Rusijo.

Evropska unija je pozdravila nedavne ukrepe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na področju boja proti korupciji. Vendar pa so v Ukrajini izbruhnili protesti zaradi zakona, ki so ga podpisali ta teden in ki naj bi zmanjšal neodvisnost dveh ključnih protikorupcijskih organov. Predsednik Zelenski je potrdil osnutek zakona, ki naj bi zagotavljal neodvisnost protikorupcijskih agencij, medtem ko kritiki trdijo drugače.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta se v Pekingu srečala s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. EU jima je pozvala Kitajsko, naj izkoristi svoj vpliv na Rusijo, da bi ta ustavila vojaško agresijo proti Ukrajini. Srečanje je potekalo s ciljem okrepitve dialoga in iskanja skupnih rešitev v času globalnih izzivov.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je izrazil zadržanost do ideje dobave nemških raket dolgega dosega Taurus Ukrajini. Njegova stranka CDU je že v preteklosti nasprotovala tej pobudi, ko je bila v opoziciji.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je v Vrhovno rado predložil nov osnutek zakona, ki naj bi okrepil pooblastila Nacionalnega protikorupcijskega biroja Ukrajine (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAPO) ter ponovno zagotovil njuno neodvisnost. Predlog zakona, ki je bil registriran na spletni strani Vrhovne rade, je bil vložen kot nujni ukrep in naj bi ponovno vzpostavil vse postopkovne pristojnosti ter zagotovil neodvisnost omenjenih organov. Vodstvo NABU in SAPO je predlog zakona podprlo, predsednik Vrhovne rade Ruslan Štefančuk pa je napovedal, da ga bo parlament obravnaval na naslednji seji.

Po poročilih britanskega Financial Times naj bi senator Marco Rubio prepričal ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da zavzame strožje stališče do Rusije, medtem ko je CNN poročal, da je ameriška generalna državna tožilka Pam Bondi predsednika obvestila o omenjanju njegovega imena v dokumentih, povezanih s primerom finančnika Jeffreyja Epsteina.

Novi članki poročajo o ostrih kritikah Evrope zaradi potez ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki naj bi omejile delovanje protikorupcijskih organov NABU in SAP. Evropska unija in veleposlaniki držav G7 so izrazili zaskrbljenost, pri čemer je Evropska komisarka v Ukrajini Katarina Maternove potrdila, da so veleposlaniki G7 pozdravili Zelenskijevo obljubo o ponovni vzpostavitvi neodvisnosti teh institucij. Kljub temu pa naj bi EU in Francija izrazili svoje pomisleke Zelenskemu še tik pred podpisom zakona, saj naj bi bile te poteze označene za "največjo Zelenskijevo napako" in naj bi ogrozile podporo EU ter pot Ukrajine v Unijo.

Posredniki za sporazum o prekinitvi ognja v Gazi so po napetem srečanju s predstavniki Hamasa zavrnili predajo odgovora gibanja na izraelsko ponudbo, ker naj bi bil ta neprimeren. Hamas je sicer sporočil, da je posrednikom predal svoj odgovor na predlog za prekinitev ognja v Gazi, pri čemer naj bi omilil svoje zahteve.

V Franciji bodo uničili kontracepcijska sredstva v vrednosti skoraj 10 milijonov dolarjev, ki jih je kupila Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) za namene humanitarne pomoči. Do uničenja bo prišlo, ker administracija Donalda Trumpa ni dovolila prenosa teh zdravstvenih sredstev državam, ki jih potrebujejo, medtem ko so zaradi zaprtja USAID-a ostala v Evropi.

Nekateri evropski poslanci so izrazili resno zaskrbljenost, češ da zakon, ki naj bi omejeval neodvisnost Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega državnega tožilstva (SAP) v Ukrajini, predstavlja grožnjo za vstop države v Evropsko unijo. Nemški poslanec je ta zakon označil kot hud udarec v boju proti korupciji v Ukrajini. Vendar pa je ukrajinski podpredsednik vlade za evropske integracije Taras Kačka zagotovil vodji Generalnega direktorata Evropske komisije za sosedstvo in pogajanja o širitvi, Gertu Janu Koopmanu, da reforme, potrebne za vstop v EU, ostajajo ukrajinska prioriteta.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Podpredsednik ukrajinske vlade Taras Kačka je zagotovil Evropsko komisijo, da je Ukrajina pripravljena sprejeti nadaljnje zakonodajne ukrepe za uskladitev s standardi Evropske unije. Kačka je med spletnim srečanjem z generalnim direktorjem za sosedsko politiko in pogajanja o širitvi pri Evropski komisiji, Gertom Janom Kopmanom, poudaril, da izpolnjevanje pogojev za članstvo v EU ostaja prednostna naloga države. V okviru pogovora sta obravnavala tudi aktualne zadeve glede Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP).

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je obiskal Kijev, kjer se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Medtem je ukrajinski predsednik napovedal nadaljevanje priprav na novo fazo izmenjave vojnih ujetnikov. V Istanbulu je potekalo trilateralno srečanje med predstavniki Turčije, Rusije in Ukrajine, po katerem naj bi sledila dvostranska srečanja.

Megan Mobbs, hči posebnega odposlanca predsednika ZDA za Ukrajino Kita Kellogga, je na družbenem omrežju X (prej Twitter) kritizirala odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o likvidaciji protikorupcijskih agencij, označila jo je za "neumno potezo". Istočasno Washington Post poroča, da bi nedavno podpisan zakon o ukrajinskih protikorupcijskih agencijah lahko negativno vplival na dobavo zahodne vojaške pomoči Kijevu in celo ogrozil možnost vstopa Ukrajine v EU.

Ukrajina je pripravljena sprejeti nadaljnje zakonodajne ukrepe za zagotovitev skladnosti s standardi EU, kar je izjavil namestnik predsednika vlade za evropsko in evroatlantsko integracijo Ukrajine Taras Kačka med pogovorom z generalnim direktorjem Evropske komisije za sosedsko politiko in pogajanja o širitvi, Gertom Janom Koopmanom. Tema pogovora je bil tudi zakon, ki omejuje neodvisnost Nacionalnega urada za boj proti korupciji (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAPO). Nemčija je opozorila, da novi ukrajinski protikorupcijski zakon, ki ga je podpisal predsednik Zelenski, otežuje pot Ukrajine v EU, saj odpravlja neodvisen status teh institucij in daje generalnemu tožilcu pooblastila za nadzor nad preiskavami ter dostop do zadev.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je opozoril, da omejevanje neodvisnosti protikorupcijskih organov, kot sta NABU in SAP, otežuje pot Ukrajine v Evropsko unijo. Poudaril je, da mora Kijev dosledno boj proti korupciji. V Franciji pa je predsednik republike Macron zamenjal načelnika Generalštaba oboroženih sil, Thierryja Burkharda, z generalom letalskih sil Fabienom Mandonom.

Sodišče na Floridi je zavrnilo zahtevo bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa za objavo sodnih zapisnikov, ki se nanašajo na sodelovanje Hillary Clinton v zadevi financerja Jeffreya Epsteina. Trump naj bi bil zaradi javnega zanimanja za to zadevo "iz besa". V ameriškem kongresu so sicer podprli poziv k zaslišanju Billa in Hillary Clinton v povezavi z zadevo Epstein.

Poljska je pričela množično deportirati ukrajinske državljane, ki so bili obtoženi kršenja poljskih zakonov. Deporte bi lahko bile problematične, saj bi se lahko posamezniki po vrnitvi v Ukrajino znašli pred prisilno mobilizacijo v vojsko, glede na poročila časopisa Wiadomosci.

V Kijevu in Lvovu so 22. julija potekali množični protesti proti zakonu, ki omejuje pooblastila Nacionalnega protikorupcijskega urada Ukrajine (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP). Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po protestih sklical sestanek z vodji protikorupcijskih in kazenskopravnih organov. Medtem je The Spectator poročal o možnih sankcijah EU proti Ukrajini zaradi omenjenega zakona, kar bi lahko ogrozilo proces evrointegracije, pri čemer je Tbilisi namignil, da je bilo nameščanje določenih oseb v Ukrajini del posebne operacije glede na reakcijo tujcev na spremembo pooblastil NABU.

Tretji krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, ki je potekal pod okriljem Turčije, se je zaključil brez dogovora o prekinitvi ognja ali srečanju voditeljev obeh držav. Kljub temu so strani potrdile dogovore o izmenjavi vojaških in civilnih zapornikov, pri čemer je Ukrajina sporočila, da je bilo izmenjanih več kot 1200 ljudi, vključno s 1000 huje bolnimi vojaki. Ruska stran je pojasnila, da je Rusija želela Ukrajino prisiliti v kapitulacijo. Medtem se je tudi poslabšalo sodelovanje med Armenijo in Rusijo, ki je vstopilo v novo fazo, zaznamovano s Pashiinyan-cerkvenim sporom.